Odgovor: 9. 1. 2025

Spoštovani.

Zahvaljujemo se vam za novinarska vprašanja, povezana z Zavetiščem za živali Maribor, v upravljanju Javnega podjetja Snaga iz Skupine JHMB in vam v nadaljevanju posredujemo odgovore nanje.

1. Mariborsko velja poleg ljubljanskega zavetišča za eno največjih pri nas – koliko živali je pri vas v oskrbi in katerih je največ? Imate poleg mačk in psov še katere v oskrbi?

V Zavetišču za živali Maribor, ki je v upravljanju Javnega podjetja Snaga iz Skupine JHMB, sprejemajo le pse in mačke. Število živali se skoraj vsakodnevno spreminja zaradi novih sprejemov in posvojitev živali.

V danem trenutku je v oskrbi 43 psov in 36 mačk.

2. Kako dolgo so povprečno v zavetišču in koliko let je kakšna žival najdlje pri vas (trenutno, koliko let in za katero žival gre)?

O povprečju je težko govoriti, saj je to odvisno od posamezne živali. Na primer, pasji in mačji mladiči običajno hitro najdejo nove domove, medtem ko odrasle živali na posvojitev čakajo dlje časa, pogosto več mesecev, v posameznih primerih psi čakajo na dom tudi več let.

Trenutno v zavetišču najdlje biva pes Loki, kmalu 8 let star mešanec večje rasti, ki je v zavetiški oskrbi že skoraj 7 let.

3. Kako pogosto prihajajo živali k vam v zavetišče, je to tedensko, morda tudi dnevno? Kako hitro jih dejansko oddate, je povpraševanje po zapuščenih živalih? 

Pri mačkah je pogostost sprejemov odvisna od letnega časa. V sezoni mačjih mladičev skoraj ni dneva, ko v zavetišče ne bi sprejeli kakšne mačke. Izven te sezone pa so sprejemi nekoliko redkejši. Ker večina mačk še zmeraj ni mikročipirana in registrirana, je skrbnika zelo težko najti. Tudi pri sprejemih psov ne mine teden, ko ne bi sprejeli psa ali več psov v zavetišče. V kolikor je pes mikročipiran in registriran se v večini takoj vrača skrbniku, v kolikor ni mikročipiran in registriran pa se pogosto njegov skrbnik ne najde. Klice o najdenih ali izgubljenih živalih v zavetišču sprejemajo vsakodnevno. Posamezne situacije rešijo brez dejanskega prihoda živali v zavetišče, na primer z objavami na socialnih omrežjih, ki pogosto pomagajo pri hitrem združevanju živali z njihovimi lastniki.

Kar zadeva oddajo živali v posvojitev je povpraševanje po zapuščenih živalih zelo različno. Medtem, ko zaradi velikega zanimanja mladiči običajno hitro najdejo nove domove je povpraševanje po odraslih živalih precej redkejše.

4. S koliko občinam imate sklenjeno pogodbo o oskrbi? 

Trenutno imajo v zavetišču sklenjeno pogodbo za oskrbo zapuščenih živali z 19 občinami.

5. Vaše mnenje: je področje zaščite/oskrbe pri nas dobro urejeno? Na prvi pogled se zdi, da stvari delujejo, potepuških psov ni, za zavržene mačke se hitro poskrbi. Kaj pa se skriva v ozadju tega, katere so največje težave zavetišč oz. pomanjkljivosti tega sistema, ki je sedaj? 

Eden največjih izzivov, s katerimi se srečujejo v Zavetišču za živali Maribor je preobremenjenost in pomanjkanje kapacitet, še posebej v sezoni mačjih mladičev. V tem obdobju so primorani ustaviti sprejemanje novih živali – izjema so seveda poškodovane in bolne živali ter mačji sesni mladiči. Poleg tega je financiranje zavetišč pogosto nezadostno, kar otežuje zagotavljanje ustrezne oskrbe za vse živali. Velik izziv ostaja tudi osveščanje ljudi o odgovornem lastništvu, saj so neodgovorni lastniki še vedno glavni razlog za zapuščene živali.

Menimo, da so na področju zakonodaje potrebni strožji ukrepi proti neodgovornemu ravnanju z živalmi, na primer strožji pogoji za posedovanje živali, obvezne sterilizacije/kastracije (razen v primerih, ko gre za nadzorovano vzrejo), večji nadzor nad skrbniki živali in strožje kazni za kršitelje.

6. Se vam zdi, da bi morebitni prispevek lastnikov psov kaj doprinesel k ureditvi področja ali vnaša bolj nemir trenutno? 

Prispevek, kot je trenutno predstavljen v predlogu novele, zagotovo vnaša nemir. V kolikor je najdena žival označena in registrirana mora pokriti vse stroške oskrbe živali lastnik. Občina mora delno kriti stroške sprejema in oskrbe živali v primeru, v kolikor živali ni možno najti njenega dejanskega skrbnika. Ker pa je predlagan prispevek naravnan tako, da bodo prispevek plačali zgolj tisti, ki imajo uradno urejeno lastništvo psa, bodo vsi tisti, ki tega nimajo urejenega oproščeni plačila, kar zagotovo ni prav. Neoznačeni in neregistrirani psi tudi niso cepljeni proti steklini ali kužnim boleznim, ne prejemajo zdravstvene oskrbe in predstavljajo večjo nevarnost za zdravje drugih živali in ljudi, prav tako izvor teh psov ni znan in nad njimi ni nadzora. V letu 2024 je bilo v mariborsko zavetišče sprejetih kar 33% psov, ki niso bili označeni in registrirani. Sprejet je bil tudi manjši delež (4%) označenih psov vendar neregistriranih v Sloveniji, zato v CRHŽ do podatkov o psu in lastniku nismo mogli dostopati.

7. Sprememba se trenutno obeta za zavetišča glede števila dni oskrbe za žival – je sprememba dobrodošla?

Sprememba, kot jo predlagajo v noveli, še vedno nalaga zavetiščem del kritja stroškov oskrbe za zapuščene živali. Tudi v primeru oddaje živali začasnim skrbnikom je zavetišče tisto, ki krije vse stroške (veterinarsko oskrbo, hrano, pripomočke). Zakaj bi morala zavetišča kriti kakršnekoli stroške oskrbe zapuščenih živali? Kje je podlaga za nalaganje stroškov zavetišču?

8. Od kod vse se financirate in ali to zadostuje? Kje vse še prejemate sredstva za delovanje? Ali brez donacij, morda tudi sponzorstev, ne gre? 

Zavetišče se financira tako s strani občin kot s strani države ter s pomočjo donatorjev, posameznikov, ki nesebično pomagajo tako s finančnimi kot materialnimi donacijami.

Žal s strani občin, države ali lastnikov zapuščenih živali niso kriti vsi stroški, ki nastajajo z oskrbo živali. Predvsem se zatakne pri veterinarski oskrbi, kjer so stroški zdravil, raznih diagnostičnih preiskav, operacij… strošek, ki ga ne financira nihče. Zato so zavetišča prisiljena s pomočjo donacij posameznikov, podjetij in drugih organizacij pokrivati stroške posegov, ki predstavljajo še kaj več poleg nujne veterinarske oskrbe ob sprejemu, sterilizacij in kastracij.

9. Morda še to: najdražji izdatki za živali, ki jih imate – operacije, zdravstvene oskrbe, ali vam zmanjkuje sredstev za take stvari?

Zagotovo so operacije, diagnostika, zdravila med tistimi, kjer so izdatki najvišji. Za kaj več kot nujno veterinarsko oskrbo namreč ne krije stroškov nihče.

Lepo vas pozdravljamo.

Odgovor: 7. 1. 2025

Spoštovani.

V mariborskem mestnem potniškem prometu v novem letu še vedno velja, da je uporaba za upokojence, invalide, vojne veterane in starejše od 65 let brezplačna. Sestanka o nadaljnjem financiranju teh brezplačnih prevozov z Ministrstvom za okolje, podnebje in energijo še ni bilo, prav tako glede tega ni sprejeta nobena odločitev. O vseh morebitnih spremembah bo tako javnost pravočasno obveščena. Višina doplačila Mestne občine Maribor za to kategorijo prevozov bo odvisna od končnega dogovora in pogodbe z MOPE.

Lepo vas pozdravljamo.

Odgovor: 7. 1. 2025

Spoštovani.

Zahvaljujemo se za vaša vprašanja in vam v nadaljevanju podajamo odgovor.

Na Mariborskem Pohorju je bil letos na novo urejen otroški poligon Bellevue, tako da je smučarska proga za otroke ločena od ostalega smučišča, v okviru poligona pa je tudi ločena steza za sankanje. Pri takšni zasnovi je bila v ospredju predvsem večja varnost obiskovalcev, saj se je v preteklosti dogajalo, da so se sankači vozili tudi po smučišču. Novo sankališče je pripravljeno s snegom iz sistema zasneževanja, brez katerega ga trenutno niti ne bi bilo možno urediti, je teptano, omogočen pa je tudi prevoz navzgor s trakovoma Bejbika 1 in 2. Tako sankačem kot vsem smučarjem začetnikom je na poligonu zagotovljeno tudi reševanje ob morebitnih nezgodah. Vse našteto je seveda povezano s stroški, kar je tudi razlog, da sankanje v okviru poligona ni brezplačno.

Od začetka letošnje zimske sezone je za uporabo otroškega poligona Bellevue obiskovalcem na voljo enotna vozovnica, ki vključuje tako smučanje kot sankanje. Glede na to ni mogoče podati natančnega podatka, koliko kupcev te vozovnice je uporabilo smučišče in koliko sankališče ali oboje. Imetnikom je sicer omogočena uporaba poligona in trakov ves čas obratovanja med 9. in 16. uro. V letošnji zimski sezoni je bilo doslej prodanih preko 2000 vozovnic samo za otroški poligon Bellevue in dodatno še 500 takšnih, ki imajo ob poligonu vključen tudi prevoz s krožno kabinsko žičnico. Vsi ceniki so objavljeni na uradni spletni strani smučišča www.visitpohorje.si.

Ob tem dodajamo, da je na Pohorju še vedno mogoče brezplačno sankanje na Arehu, ko zapade dovolj naravnega snega za ureditev sankališča. Prav tako se množica otrok in ostalih obiskovalcev že več dni brezplačno sanka v izteku Snežnega stadiona, kjer trenutno še ne obratuje smučišče.

Lepo vas pozdravljamo.

Odgovor: 9. 1. 2025

Spoštovani.

Zahvaljujemo se za vaša vprašanja in vam v nadaljevanju podajamo odgovor.

1. Kako ste zadovoljni z obiskanostjo smučišča do sedaj? Ali opažate rast ali padec glede na prejšnje sezone?

V decembru je bilo število obiskovalcev nekoliko višje kot v predhodni sezoni. Razlogi za to so predvsem hladnejše vreme in možnost zasneževanja ter nekaj naravnega snega, pa tudi povezane šolske počitnice z novoletnimi prazniki. Vsekakor pa januarska odjuga v zadnjih dneh zmanjšuje število obiskovalcev, zato se nadejamo skorajšnje nove zimske pošiljke naravnega snega in nižjih temperatur. 

1. Kakšne so bile vremenske razmere in kako so vplivale na začetek in potek sezone?

Praktično že vso sezono se soočamo z mejnimi razmerami, ko imamo nekaj dni mrzlega vremena, ki ga poskušamo čim bolje izkoristiti za zasneževanje prog, nato pa sledi otoplitev, ki odnaša izdelan sneg. Tak način obratovanja je seveda povezan z visokimi stroški. Trenutno imamo znova obdobje toplega vremena z južnim vetrom, so pa za konec tedna napovedane ugodnejše razmere za zasneževanje, ki jih bomo seveda maksimalno izkoristili.

1. Kolikšen delež smučarskih prog je trenutno odprt in koliko snega ste proizvedli s snežnimi topovi?

Na Mariborskem Pohorju je odprt otroški poligon Bellevue s trakovoma Bejbika 1 in 2, prav tako obratuje sedežnice Sleme. Na Arehu pa delujejo sedežnici Ruška in Pisker, vlečnici Areh in Cojzarica ter otroški trak Areh. Aktualne informacije o obratovanju so dostopne na spletni strani smučišča www.visitpohorje.si.

1. Ali je povpraševanje med obiskovalci letos večje po dnevnih ali večdnevnih vozovnicah?

Razmerje je približno enako; obiskovalci, ki prespijo v turističnih nastanitvah, v glavnem kupujejo večdnevne vozovnice, enako udeleženci smučarskih tečajev in šol v naravi, ostali pa so dnevni obiskovalci z različnimi vozovnicami, kot so celodnevne, popoldanske, 3-urne …

1. Kako uspešni so bili dogodki in aktivnosti, ki ste jih organizirali v tej sezoni?

Podjetje Marprom iz Skupine JHMB upravlja žičniške naprave in smučišče, medtem ko je spremljevalno dogajanje na in ob smučišču v domeni drugih (zasebnih) ponudnikov.

1. Katere izboljšave ali novosti ste uvedli letos in kakšen je bil odziv obiskovalcev?

Na Mariborskem Pohorju je bil letos na novo urejen otroški poligon Bellevue, tako da je smučarska proga za otroke ločena od ostalega smučišča, v okviru poligona pa je tudi ločena steza za sankanje. Pri takšni zasnovi je bila v ospredju predvsem večja varnost obiskovalcev, saj se je v preteklosti dogajalo, da so se sankači vozili tudi po smučišču. Ob tem je treba omeniti vizijo za izvedbo pravega sankaškega poligona na trasi od vmesne postaje krožne kabinske žičnice v dolino. Realizacija tega projekta, ki ima seveda tudi nekaj zahtevnih elementov (trasiranje, infrastruktura za zasneževanje ipd.) bi bila izjemno pomembna za novo dimenzijo možnosti sankanja, s čimer bi razbremenili trenutno obstoječi del poligona na vrhu Mariborskega Pohorja.

1. Ali se obiskovalci večinoma vračajo iz domačega trga ali opažate porast tujih gostov?

Opažamo porast tujih gostov, predvsem Hrvatov, Srbov, Madžarov, Avstrijcev in Italijanov, saj so se smučarske vozovnice ponekod v tujini letos precej podražile.

Lepo vas pozdravljamo.

Odgovor: 6. 1. 2025

Spoštovani.

Zahvaljujemo se za vaša vprašanja in vam v nadaljevanju podajamo odgovor.

Na Mariborskem Pohorju je bil letos na novo urejen otroški poligon Bellevue, tako da je smučarska proga za otroke ločena od ostalega smučišča, v okviru poligona pa je tudi ločena steza za sankanje. Pri takšni zasnovi je bila v ospredju predvsem večja varnost obiskovalcev, saj se je v preteklosti dogajalo, da so se sankači vozili tudi po smučišču. Novo sankališče je pripravljeno s snegom iz sistema zasneževanja, brez katerega ga trenutno niti ne bi bilo mogoče urediti, prav tako je teptano, sankači pa lahko uporabljajo prevoz navzgor s trakovoma Bejbika 1 in 2. Od teh je bil eden letos zamenjan z novim, drugi pa temeljito obnovljen. Ne nazadnje je sankačem v okviru poligona zagotovljeno še reševanje ob morebitnih nezgodah. Vse našteto je seveda povezano z določenimi stroški, kar je bil tudi razlog za uvedbo vozovnic. Vsi ceniki so objavljeni na uradni spletni strani smučišča www.visitpohorje.si.

Je pa na Pohorju še vedno mogoče brezplačno sankanje na Arehu, ko zapade dovolj naravnega snega za uporabo sankališča. Prav tako se množica otrok in ostalih obiskovalcev že več dni brezplačno sanka v izteku Snežnega stadiona, kjer trenutno še ne obratuje smučišče.

Medtem zasneževanje smučarskih prog poteka, ko so za to izpolnjeni pogoji; ključni so čim nižja temperatura zraka, hladneje kot –2,5 stopinje Celzija, čim nižja relativna vlažnost in čim nižja temperatura vode za izdelavo snega.

Lepo vas pozdravljamo.

Odgovor: 7. 1. 2025

Spoštovani.

V mariborskem mestnem potniškem prometu v novem letu še vedno velja, da je uporaba za upokojence, invalide, vojne veterane in starejše od 65 let brezplačna. Sestanka o financiranju teh brezplačnih prevozov z Ministrstvom za okolje, podnebje in energijo še ni bilo, prav tako še ni sprejeta nobena dokončna odločitev glede tega. O vseh morebitnih spremembah bo javnost pravočasno obveščena.

Lepo vas pozdravljamo.

Odgovor: 9. 1. 2025

Spoštovani.

Zahvaljujemo se vam za posredovana novinarska vprašanja, povezana z odpadnim tekstilom, ki je v domeni Javnega podjetja Snaga iz Skupine JHMB in vam v nadaljevanju posredujemo odgovore nanje.

1. Kako ima vaše podjetje urejeno ločeno zbiranje tekstila?

Javno podjetje Snaga ima ločeno zbiranje tekstila v zbirnih centrih uvedeno že več let, saj izvajalcem javne službe zbiranja komunalnih odpadkov Uredba o obvezni občinski gospodarski javni službi zbiranja komunalnih odpadkov iz leta 2017 nalaga ločeno zbiranje oblačil in tekstila v zbirnih centrih. Oblačila in druge tekstilne odpadke lahko uporabniki zbirnih centrov odložijo v zbirnem centru ločeno.

2. Kakšna je nadaljnja obravnava zbranega odpadnega tekstila?

Vsa zbrana oblačila in tekstil se predajo pooblaščenim prevzemnikom v ponovno uporabo ali na recikliranje. Večji delež zbranega odpadnega tekstila se preda v ponovno uporabo; iz tekstila, ki ni več primeren za ponovno uporabo se izdelujejo bombažne krpe, del gre v industrijsko recikliranje iz katerega nastanejo novi izdelki, manjši (neuporabni) del pa v termično obdelavo.

3. Obstaja pri vas ločevanje med odpadnim in rabljenim tekstilom?

Na zbirnih centrih je mogoče prepustiti tekstil, ki je še primeren za ponovno uporabo v za njih namenjenih zabojnikih. Prav tako so na zbirnih centrih nameščeni zabojniki namenjeni odpadnemu tekstilu, ki ni več primeren za ponovno uporabo.

4. Kakšne so kazni v primeru, da se v zabojnikih za mešane odpadke vseeno znajde tekstil? Kakšne so kazni v večstanovanjskih objektih?

Na podlagi veljavnega Odloka o načinu opravljanja obvezne lokalne gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki v mestni občini Maribor je odlaganje odpadkov, ki niso opredeljeni kot komunalni odpadki prepovedano odlagati v posode za komunalne odpadke. Nadzor nad izvajanjem določil odloka izvaja pristojni občinski inšpekcijski organ. Na podlagi določil odloka je se lahko z globo 300 € za tovrsten prekršek kaznuje posameznika.

5. Zaznavate veliko napačno odvrženega tekstila ali se vam zdijo potrošniki na tem področju dobro ozaveščeni?

Naši uporabniki so na tem področju že dokaj ozaveščeni in odgovorni. Dobra podlaga so na tem področju tudi številne aktivnosti na področju ponovne uporabe oblačil (različni dogodki ponovne uporabe, trgovine ponovne uporabe…), ki jih občani spremljajo, se jih udeležujejo in s tem dvigajo svojo odgovornost na tem področju. Še vedno pa je sicer zaznati določen delež odvrženega tekstila med mešanimi komunalnimi odpadki

6. Je v zabojnik z mešanimi odpadki prepovedano odvreči ves tekstil ali obstajajo kakšne izjeme?

V zabojnik za mešane komunalne odpadke se lahko odvrže tisti tekstil, ki ni več primeren bodisi za ponovno uporabo, bodisi nadaljnjo reciklažo (npr. zelo onesnaženi ostanki tekstila).

Ves ostali tekstil je treba odložiti bodisi v zabojnike za ponovno uporabo, bodisi v zabojnike za odpadni tekstil, ki ni več primeren za ponovno uporabo vendar je primeren za nadaljnjo reciklažo.

Lepo vas pozdravljamo.

Odgovor: 9. 1. 2025

Spoštovani.

Zahvaljujemo se vam za posredovana novinarska vprašanja, povezana z odpadnim tekstilom, ki je v domeni Javnega podjetja iz Skupine JHMB in vam v nadaljevanju posredujemo odgovore nanje.

1. Kako je Snaga organizirala ločeno zbiranje odpadnega tekstila? Kam zdaj po novem odlagati tekstil?

Javno podjetje Snaga ima ločeno zbiranje tekstila v zbirnih centrih uvedeno že več let, saj izvajalcem javne službe zbiranja komunalnih odpadkov Uredba o obvezni občinski gospodarski javni službi zbiranja komunalnih odpadkov iz leta 2017 nalaga ločeno zbiranje oblačil in tekstila v zbirnih centrih. Oblačila in druge tekstilne odpadke lahko uporabniki zbirnih centrov odložijo v zbirnem centru ločeno.

2. Katere lokacije so na voljo za oddajo odpadnega tekstila?

Odpadni tekstil se lahko odda ločeno v vseh zbirnih centrih v upravljanju Javnega podjetja Snaga. V Mestni občini Maribor sta to zbirna centra na Plinarniški in Lahovi ulici. Ločeno se lahko odpadni tekstil odda tudi v zbirnih centrih Pesnica, Kungota, Lovrenc na Pohorju, Ruše, Hoče-Slivnica, Miklavž na Dravskem polju ter v Staršah.

3. Kako se odzivate na morebitne povečane potrebe po zabojnikih ali kapacitetah za zbiranje?

Količine ločeno zbranega tekstila so se začele povečevati že v drugi polovici leta 2024. V določenih zbirnih centrih so bili postavljeni dodatni zbiralniki za oddajo še uporabnega tekstila. Dodatno so bili nameščeni zabojniki za oddajo neuporabnega tekstila, ki ni primeren za ponovno uporabo, je pa primeren za postopke recikliranja.

4. Kakšni so izzivi pri ločenem zbiranju tekstilnih odpadkov?

Uporabniki zbirnih centrov se zelo subjektivno odločajo kaj je za njih uporabno in kaj ne. 

5. Kaj se zgodi s tekstilom, ki ga zberete?

Vsa zbrana oblačila in tekstil se predajo pooblaščenim prevzemnikom v ponovno uporabo ali na recikliranje. Večji delež zbranega odpadnega tekstila se preda v ponovno uporabo; iz tekstila, ki ni več primeren za ponovno uporabo se izdelujejo bombažne krpe, del gre v industrijsko recikliranje iz katerega nastanejo novi izdelki, manjši (neuporabni) del pa v termično obdelavo.

6. Se odpadni tekstil predela, reciklira ali uporabi v druge namene?

Odpadni tekstil se v glavnem ponovno uporabi ali reciklira.

7. Ali imate vzpostavljeno sodelovanje z lokalnimi podjetji za reciklažo tekstila? Ali Snaga načrtuje dodatne aktivnosti za spodbujanje zmanjševanja tekstilnih odpadkov?

JP Snaga sodeluje s podjetjem Humana, katero prevzame večino oblačil in še uporabnega tekstila za namen ponovne uporabe in reciklaže. Sodelujemo tudi z lokalnim društvom Ropotarnica, ki prevzeti tekstil ponovno uporabi. Neuporabna oblačila in tekstil pa se predajo v reciklažo.

8. Kako nameravate zagotoviti, da tekstil ne bo končal med mešanimi komunalnimi odpadki?

Kot izvajalec gospodarske javne službe zbiranja komunalnih odpadkov lahko uporabnike naših storitev ozaveščamo in obveščamo ter svetujemo v okviru svetovalnega nadzora.

9. Ali načrtujete strožji nadzor ali kazni za nepravilno odlaganje?

Nadzor nad pravilnim ločevanjem odpadkov, kot tudi nadzor nad vsebino, ki se odlaga v posode za mešane komunalne odpadke sodelavci Snage izvajajo v okviru svetovalnih nadzorov. Ob tem lahko uporabnikom svetujejo in jih opozarjajo na nepravilna ravnanja pri zbiranju odpadkov.

Na podlagi veljavnega Odloka o načinu opravljanja obvezne lokalne gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki v mestni občini Maribor je odlaganje odpadkov, ki niso opredeljeni kot komunalni odpadki prepovedano odlagati v posode za komunalne odpadke. Nadzor nad izvajanjem določil odloka izvaja pristojni občinski inšpekcijski organ. Na podlagi določil odloka je se lahko z globo 300 € za tovrsten prekršek kaznuje posameznika.

10. Kako ocenjujete odziv občanov na novo ureditev?

Ne zaznavamo pretiranega odziva občanov, saj je zbiranje odpadnih oblačil in tekstila že utečena praksa. Pojavljajo se dobre interne prakse izmenjav, oddaja v trgovine, ki prodajajo tekstilne odpadke. Odpadni tekstil uporabniki zbirnih centrov redno dovažajo.

11. Ali imate podatke o količini zbranega tekstila v primerjavi s preteklimi leti?

V letu 2024 smo zbrali skupaj 79.750 kg oblačil, v letu 2023 je bila količina zbranih odpadnih oblačil 70.760 kg.

Lepo vas pozdravljamo.

Odgovor: 31. 12. 2024

Spoštovani.

Zahvaljujemo se za vaša vprašanja in vam v nadaljevanju podajamo odgovor.

Otroški poligon Bellevue na Mariborskem Pohorju je bil letos urejen na novo, tako da je smučarska proga za otroke ločena od ostalega smučišča, v okviru poligona pa je tudi ločena steza za sankanje. Pri takšni zasnovi je bila v ospredju predvsem večja varnost obiskovalcev, saj se je v preteklosti dogajalo, da so se sankači vozili tudi po smučišču. Novo sankališče je pripravljeno s snegom iz sistema zasneževanja, brez katerega ga trenutno niti ne bi bilo mogoče urediti, prav tako je teptano, sankači pa lahko uporabljajo prevoz navzgor s trakovoma Bejbika 1 in 2. Od teh je bil eden letos zamenjan z novim, drugi pa temeljito obnovljen. Ne nazadnje je sankačem v okviru poligona zagotovljeno še reševanje ob morebitnih nezgodah. Vse našteto je seveda povezano z določenimi stroški, kar je bil tudi razlog za uvedbo vozovnic v skladu s ceniki zimske sezone 2024/2025. Je pa na Pohorju še vedno mogoče brezplačno sankanje na Arehu, ko zapade dovolj naravnega snega za uporabo sankališča.

Lepo vas pozdravljamo.

Odgovor: 23. 12. 2024

Spoštovani.

Zahvaljujemo se vam za novinarsko vprašanje, povezano z daljinskim ogrevanjem v Mestni občini Maribor, katerega skrbnik je Energetika Maribor iz Skupine JHMB.

Pomembno dejstvo, v povezavi z vašem vprašanjem je, da se stroški po različnih odjemnih mestih lahko zelo razlikujejo, saj so odvisni od številnih dejavnikov, ki vplivajo nanje, kot so:

• Poraba toplotne energije objekta, ki je odvisna od stanja toplotnega ovoja objekta, karakteristike samega objekta, navad etažnih lastnikov; tukaj so še novejši večstanovanjski objekti nameščeni s stanovanjskimi toplotnimi postajami s svojimi posebnimi karakteristikami;
• Način razdelitve stroškov znotraj posameznega objekta, ki ga sporoča izvajalec delitve in so deleži izračunani na osnovi Pravilnika o načinu delitve ogrevanja in se gibljejo med 0,5 do 2,5 kratnika deleža ogrevalne površine posamezne etažne enote v celotni ogrevalni površini objekta, pri čemer predstavlja delež povprečnega stanovanja 1 kratnik deleža ogrevalne površine njegove;
• Načina obračuna fiksnih stroškov za delovanje sistema in kaj je v fiksnih stroških zajeto (obračunska moč).
• Zasedenost stanovanjskih enot znotraj objekta, težave z razdelilniki na radiatorjih…

Na podlagi vseh naštetih dejstev je zelo nehvaležna in na koncu nesmiselna primerjava stroškov ogrevanja stanovanjskih enot enake velikosti med seboj oz. njihov povprečen strošek ogrevanja, saj enostavno ne izkazuje primerljivih stroškov na ravni vseh odjemalcev, vključenih v sistem daljinskega ogrevanja.

Kot informacijo sicer lahko podamo, da je najvišji izkazan znesek ogrevanja v novembru 2024 za 50 m2 stanovanjsko enoto znašal 191 € (verjetna je slabša energetska varčnost objekta, visok delež razdelitve…) in najnižji 18 € (verjetnost praznega stanovanja, odlične energetske varčnosti objekta…).

Povprečen strošek ogrevanja je novembra 2024 znašal 75 €; upošteva ogrevanje 355 stanovanjskih enot s predmetno kvadraturo.

Kot že navedeno pa je v prvi vrsti pomembno pravilno navajanje odvisnosti stroškov ogrevanja za odjemalce glede na vse dejavnike, ki vplivajo nanje in posledično pravilno navajanje zneskov.

Posredujemo vam tudi povezavo na spletno stran Energetike Maribor, kjer so navedeni povprečni letni podatki vseh večstanovanjskih objektov na sistemu daljinskega ogrevanja v Mariboru od leta 2007 do danes; navedene so povprečne vrednosti letnih porab in zneskov za vse objekte, razdeljeno ločeno za energijo in obračunsko moč za OGP (ogrevanje prostorov) in STV (sanitarna topla voda). Iz podatkov si lahko vsak primerja, kje je in kako je »povprečen«.

https://www.energetika-mb.si/za-odjemalce/stroski-ogrevanja/

Lepo vas pozdravljamo.