Odgovor: 2. 6. 2026

Spoštovani.

V nadaljevanju podajamo odgovor na vaša vprašanja.

Na travnatem igrišču v Ljudskem vrtu je v teku predviden poseg, tako imenovana koroobnova. Dela so stekla pred dnevi z odstranjevanjem zgornjega dela travnate površine, pri čemer spodnja plastična vlakna ostanejo in se dvignejo, naredi se peščeni nasip, nato pa sledi sejanje nove trave. Gre za hibridno travnato površino, pri kateri je pomembno, da so plastična vlakna čim bolj pomešana z naravno travo. Sanacija osrednjega igrišča v Ljudskem vrtu predstavlja skupni projekt, pri katerem sodelujejo NK Maribor, Nogometna zveza Slovenije, družba Šport Maribor iz Skupine JHMB in Mestna občina Maribor. Delež Športa Maribor in MO Maribor pri naložbi znaša približno 39.000 evrov. Po zaključku del bo prenovljena zelenica pripravljena za uporabo predvidoma do 9. julija.

Lepo vas pozdravljamo.

Odgovor: 2. 6. 2026

Spoštovani.

V nadaljevanju podajamo odgovor na vaše vprašanje.

Podjetje Nigrad iz Skupine JHMB je seznanjeno s situacijo na omenjenem naslovu, kjer je bilo že večkrat na intervenciji, razlog za iztekanje pa je v internem kanalizacijskem vodu. V skladu z Uredbo o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode ter tudi Zakonom o oskrbi s pitno vodo ter odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode morajo ureditev in vzdrževanje internega priključka zagotoviti lastniki objekta. Tako je Nigrad v zadnjih dveh letih zaradi onesnaževanja javne površine pred objektom večkrat pozval lastnike in upravnika k ustrezni sanaciji predmetnega priklopa. Vendar ta še ni bila izvedena, zato je aprila letos zadevo odstopil Medobčinski inšpekciji z namenom, da upravniku izda odločbo o sanaciji priključka.

Lepo vas pozdravljamo.

Odgovor: 27. 5. 2026

Spoštovani.

V povezavi z vašimi vprašanji vas seznanjamo, da je pri sanaciji ceste na lokaciji Koroška cesta 100 prišlo do zamika časa izvedbe del zaradi ponovnega udora na istem mestu. Ponovna sanacija pa se je nekoliko zamaknila zaradi zasedenosti skupin Nigrada z drugimi že predhodno planiranimi deli. Na omenjeni lokaciji so dela sedaj že dokončana. Medtem na Jezdarski cesti Nigrad trenutno nima zabeleženega nobenega odprtega posega, ki bi bil v teku.

Lepo vas pozdravljamo.

Odgovor: 28. 5. 2026

Spoštovani.

V nadaljevanju podajamo odgovore na vaša vprašanja.

1. Kakšni so konkretni razlogi za izdajo te prepovedi v omenjenih naseljih občin Šentilj in Pesnica?

Ukrep, ki je začasne narave, je bil sprejet z namenom zagotavljanja kakovostne in varne oskrbe prebivalcev s pitno vodo za osnovne življenjske potrebe.

2. Ali so podobni ukrepi, omejitve ali opozorila trenutno v veljavi še v katerih drugih občinah oziroma naseljih, ki jih oskrbuje Mariborski vodovod?

Za zdaj ukrep velja samo za dele občin Šentilj in Pesnica.

3. Katere vse občine oskrbuje Mariborski vodovod in kakšna je splošna ocena stabilnosti celotnega sistema pred začetkom poletne sezone?

Mariborski vodovod oskrbuje s pitno vodo 16 občin severovzhodne Slovenije, to so Mestna občina Maribor in občine Ruše, Selnica ob Dravi, Hoče – Slivnica, Miklavž na Dravskem polju, Duplek, Pesnica, Šentilj, Kungota, Lenart, Sveta Ana, Benedikt, Sveta Trojica v Slovenskih goricah, Sveti Jurij v Slovenskih goricah, Cerkvenjak in Gornja Radgona. Sistem v upravljanju podjetja Mariborski vodovod ohranja stabilen vodostaj. Odgovorno ravnanje s pitno vodo je kljub temu ključnega pomena, zato pozivamo uporabnike k premišljeni rabi, zlasti pri dejavnostih, kot so pranje vozil, polnjenje domačih bazenov ali zalivanje zelenic in vrtov.

4. Kakšna so splošna pravila in protokoli Mariborskega vodovoda glede polnjenja domačih bazenov v Mariboru in drugih občinah, kjer posebne prepovedi trenutno ni?

Polnjenje hišnih bazenov z vodo je na območjih, kjer ni prepovedi, trenutno možno na načina, opisana v nadaljevanju.

Polnjenje bazena iz lastnega priključka: v tem primeru je kot strošek obračunana vodarina po ceniku občine, kjer se bazen polni, prav tako pa se obračuna komunalna storitev za odvajanje vode (storitev zaračuna izvajalec javne službe za odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode v občini). Pri tem prosimo uporabnike, da po končanem polnjenju bazena sporočijo stanje vodomera v oddelek obračuna vode na Mariborskem vodovodu na telefonsko številko 02 320 77 00, tipka 1.

Polnjenje bazena iz hidranta: takšno polnjenje stranka naroči na Mariborskem vodovodu, opravi pa ga delavec podjetja. Strošek, ki se obračuna v tem primeru, vključuje vodarino po ceniku občine, kjer se izvaja odjem vode, komunalno storitev za odvajanje vode (storitev zaračuna izvajalec javne službe za odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode v občini) in strošek storitve Mariborskega vodovoda, ki je odvisen od lokacije polnjenja. Delavec Mariborskega vodovoda pred polnjenjem obvesti vodjo izmene v sektorju črpanja vode Mariborskega vodovoda, ki mora biti seznanjen z odjemom na sistemu. Nastavna cev za namen polnjenja bazena preko hidranta se individualnim strankam ne izdaja.

5. Na kakšen način lahko uporabniki na območjih z omejitvijo pridobijo vnaprejšnje soglasje upravljavca za nenujno rabo vode in v katerih izjemnih primerih je takšno soglasje sploh mogoče dobiti?

Uporabniki lahko za nenujno rabo vode zaprosijo preko klicnega centra oziroma pristojnih služb Mariborskega vodovoda. Soglasje se praviloma izda v primeru, ko predvidena poraba ne ogroža stabilnosti oskrbe drugih uporabnikov.

6. Kako Mariborski vodovod nadzoruje izvajanje izdane prepovedi in kakšne so predvidene sankcije ali ukrepi za kršitelje?

Mariborski vodovod izvajanje ukrepov spremlja preko nadzora nad porabo vode in obratovanjem vodovodnega sistema. V primeru zaznanih večjih odstopanj ali suma nespoštovanja omejitev lahko izvede dodatne preveritve na terenu. Kot dodatni ukrep lahko na podlagi ugotovitev na terenu ali prejetih obvestil občanov v posamezni občini podamo prijavo na medobčinsko inšpekcijo, ki ukrepa v skladu z določili posameznih občinskih odlokov.

7. Ali občanom na območjih s prepovedjo, ki kljub vsemu želijo napolniti večje bazene, svetujete uporabo alternativnih virov?

Da, kjer je to mogoče in v skladu z zakonodajo. Pitna voda iz javnega vodovodnega sistema mora namreč v obdobjih povečanih obremenitev ostati namenjena predvsem osnovni oskrbi prebivalstva.

Lepo vas pozdravljamo.

Odgovor: 29. 5. 2026

Spoštovani.

Seznanjamo vas, da področje komuniciranja v okviru Javnega holdinga Maribor in povezanih podjetij opredeljuje sprejet Komunikacijski pravilnik Skupine JHMB. Ta v 17. členu določa tudi komuniciranje nadzornih svetov iz Skupine JHMB; v skladu s tem členom predsedniki nadzornih svetov zastopajo družbe v razmerju do uprav ali drugih članov nadzornega sveta in s tem povezano tudi komunicirajo, pri čemer so popolnoma avtonomni. V nadaljevanju prilagamo celoten 17. člen. Kako javnost o svojih sejah obvešča NS SDH, pa ni v naši domeni, tako da vam na to ne moremo podati odgovora.

Lepo vas pozdravljamo.

Odgovor: 26. 5. 2026

Spoštovani.

V nadaljevanju podajamo odgovore na vaša vprašanja.

1. Kako so sicer razmejene odgovornosti med občino, direkcijo za vode, drugimi pristojnimi subjekti ter vašim podjetjem na tem vodnem zajetju? Kakšne so posebej odgovornosti vašega podjetja?

Podjetje Marprom upravlja zajetje Arena na podlagi koncesijske pogodbe z Mestno občino Maribor. Zajetje uporablja v zimski sezoni za potrebe zasneževanja smučarskih prog.

2. Kdaj ste se prvič seznanili s problematiko cianobakterij v vodi in ob obrežju? V kakšnih okoliščinah?

Februarja 2026, ko so se o tem pojavili zapisi v medijih. Uradnega obvestila s strani pristojnih institucij Marprom ni dobil.

3. Za objavo v časniku Večer, marca 2026, je Marprom dejal, da bo »razmere tudi v prihodnje spremljali in v okviru pristojnosti izvajali razumne preventivne ukrepe za zagotavljanje varnega in odgovornega upravljanja zadrževalnika«. Prosim za predstavitev časovnice in že uvedenih zaščitnih in preventivnih ukrepov ter tudi še predvidenih ukrepov.

Z namenom obravnave problematike se je Marprom sam obrnil na strokovne službe, povezane z javnim zdravjem. Pri tem je prejel pojasnilo Nacionalnega inštituta za biologijo, da v Sloveniji nobena institucija ni pristojna za takšne pojave. Cianobakterije se namreč po zakonodaji spremlja samo v registriranih kopalnih vodah, ne pa tudi v vodah za kakršnekoli druge namene. Kljub temu je Marprom iz preventivnih razlogov pri zajetju namestil posebno opozorilno tablo za obiskovalce, da je v času cvetenja cianobakterij priporočljivo izogibanje stiku z vodo za ljudi in živali.

4. Razrast cianobakterij bi lahko bila povezana s fekalnimi izpusti in vnosom hranil v Radvanjski potok. Je podjetje preverjalo od kod prihajajo hranila in ali ste pri tem sodelovali z drugimi institucijami?

Takšno preverjanje ni v pristojnosti Marproma.

5. Ste takrat naročili tudi monitoring kakovosti vode? Ali so bile v meritve v zbiralniku vključene tudi cianobakterije? Če da, kdo monitoring izvaja? Kako pogosto se izvaja? Če ne, zakaj ne?

Takrat je bilo opravljeno vzorčenje s strani Nacionalnega inštituta za biologijo. Pred dnevi pa je Marprom sam naročil ponovno vzorčenje vode pri omenjenem inštitutu in čaka na njegovo ponudbo.

6. Ali drži, da je podjetje ob pojavu cianobakterij postavil opozorilno tablo? Na čigavo pobudo? In s kakšno vsebino? Kako dolgo je bila tabla postavljena?

Drži, opozorilne table so še nameščene. Vsebina je bila povzeta s spletne strani Nacionalnega inštituta za biologijo.

7. Kakšna je bila vloga podjetja pri postavitvi male čistilne naprave, ki povezujejo Villo Mara in zadrževalnik vode? Je ta tudi že priključena na kanalizacijo? Če da, od kdaj? In kaj pravijo izsledki o kakovosti vode?

Pri postavitvi te čistilne naprave Marprom ni imel nobene vloge. Po informacijah, s katerimi razpolaga, je omenjeni objet zdaj že priključen na kanalizacijo.

7. Ali bo prisotnost cianobakterij s toksičnim potencialom v bodoče vplivala na to, kako podjetje upravlja zbiralnik vode? Če da, kako? Če ne, zakaj ne?

Razmere bomo tudi v prihodnje spremljali in v okviru pristojnosti izvajali razumne preventivne ukrepe za zagotavljanje varnega in odgovornega upravljanja zadrževalnika.

Lepo vas pozdravljamo.

Odgovor: 22. 5. 2026

Spoštovani.

V nadaljevanju podajamo pisne odgovore na vaša vprašanja.

1. Ali ste pri Marpromu seznanjeni o krajah in ropih na mestnih avtobusih?

Podjetje Marprom letos uradno ni bilo seznanjeno z nobenim primerom tovrstnih dejanj na mestnih avtobusih. Če je do njih dejansko prišlo, so jih oškodovanci najverjetneje naznanili organom pregona.

2. Koliko tovrstnih prijav oz. opozoril ste prejeli?

Odgovor izhaja iz zgornjega pojasnila.

3. Kako dolgo se že pojavlja večje število teh primerov?

Odgovor izhaja iz zgornjega pojasnila.

4. Ali so na avtobusih mestnega prometa nameščene kamere?

Da, na večini.

5. Katere ukrepe ste pri Marpromu sprejeli za omejitev oz. preprečitev kraj oz. ropov na avtobusih?

Kot že rečeno, večina avtobusov ima videonadzor, kakšnih posebnih ukrepov pa nismo sprejeli, saj do zdaj nismo beležili takšnih dejanj.

6. Kako naj uporabniki ukrepajo, če postanejo žrtev kraje oz. ropa?

Če potniki ugotovijo, da so bili žrtve kaznivega dejanja, morajo to čim prej prijaviti policiji, saj podjetje ali njegovi zaposleni niso pristojni za ukrepanje v takšnih primerih.

7. Kako naj se uporabniki javnega potniškega prometa zaščitijo pred krajami oz. ropi?

Vsekakor potnikom svetujemo, da imajo svoje torbe, nahrbtnike, denarnice itd. ves čas pri sebi na vidnem mestu, jih nosijo zaprte in ne puščajo brez nadzora. To še posebej velja v času gneče tako na avtobusih, postajališčih kot povsod drugje.

Lepo vas pozdravljamo.

Odgovor: 25. 5. 2026

Spoštovani.

V nadaljevanju podajamo odgovore na vaša vprašanja.

1. na katerem križišču oziroma lokaciji v Mariboru ste namestili novi tip semaforske signalizacije z dodatno rumeno/oranžno lučjo nad zeleno puščico za zavijanje desno,

Na novo je v Mariboru z dodatno rumeno puščico ob zeleni puščici za zavijanje desno opremljeno križišče Meljska cesta – R2/430 (bivša hitra cesta).

2. kaj natančno pomeni dodatna luč nad zeleno puščico in kako naj jo vozniki razumejo,

Osnovni pomen rumene puščice je opozorilo voznikom, da se zaščiteni interval zelene izteka (enako kot rumeni signal med zeleno in rdečo lučjo) in s tem dovoljeno zavijanje v desno končuje. Če lahko voznik varno ustavi, to tudi stori, v nasprotnem primeru pa previdno dokonča manever zavijanja.

3. zakaj ste se odločili za uvedbo takšne prometne signalizacije,

Takšna ureditev je opredeljena v Pravilniku o prometni signalizaciji in prometni opremi na cestah. Uvedba desne rumene puščice nad zeleno puščico preprečuje vožnjo skozi rdečo – v primeru, da ne moremo varno zaustaviti, ko se zelena desna puščica ugasne in ni rumene puščice.  

4. koliko takšnih semaforjev oziroma križišč s podobno ureditvijo trenutno že deluje v Mariboru,

Pred tem je takšna ureditev že bila v semaforiziranem križišču R2-430 – Papeževa cesta – Tržaška cesta (Carinarnica), ki je na obeh stranskih prometnih smereh opremljeno z dodatnima desnima rumenima puščicama.

5. na katerih lokacijah v Mariboru so oziroma bodo nameščeni podobni semaforji,

V sklopu obnove dotrajane in zastarele semaforske opreme z novimi LED semaforskimi glavami bomo na lokacijah, kjer so sedaj le enodelne zelene puščice, dodali tudi direkcijske semaforske glave z rumenimi puščicami (desna).

6. ali ste pred uvedbo nove signalizacije zaznali težave pri prometni varnosti ali pretočnosti na teh križiščih,

Ne, dodatni signal je namenjen obveščanju voznikov in povečanju prometne varnosti v dodeljeni smeri.

7. so bili pri pripravi nove ureditve vključeni tudi prometni strokovnjaki oziroma izdelane prometne analize,

Prej omenjeni Pravilnik pripravlja Ministrstvo za infrastrukturo, kar pomeni, da pri tem sodelujejo tudi oziroma predvsem prometni strokovnjaki.

8. ali opažate, da nova ureditev voznike morda zmede, glede na to, da takšna signalizacija v Mariboru doslej ni bila pogosta,

Ne, v križišču pri Carinarnici takšna ureditev obstaja že nekaj let in jo vozniki že poznajo.

9. ali načrtujete tudi dodatno obveščanje oziroma pojasnila za voznike glede pomena nove signalizacije,

Zaenkrat ne. Spremljamo pa situacijo in če se bo dodatno obveščanje izkazalo za potrebno, bomo pristopili k temu.

10. kakšna je razlika med to signalizacijo in zeleno puščico za zavijanje desno ob rdeči luči, ki jo vozniki že poznajo,

Omenjena signalizacija omogoča varno zavijanje v desno ob aktivni zeleni puščici, saj manever zavijanja ureja semaforska naprava. Prometni znak »Vožnja desno ob rdeči luči na semaforju« pa dopušča zavijanje desno po predhodnem obveznem ustavljanju (kot pri znaku »Stop«) in preverjanju, ali je mogoče varno izpeljati manever zavijanja. Prednost pred zavijanjem je treba dati pešcem, kolesarjem in vozilom, ki imajo zeleni signal, saj tu velja še vedno rdeča luč. Ta prometni znak dovoljuje nadaljevanje poti, če s tem ne ovirate ali ogrožate drugih udeležencev v prometu. Klasična zelena puščica, ki gori na semaforju, pomeni prosto pot, medtem ko ta znak (zelena puščica na črni podlagi) pomeni zgolj pogojno dovoljenje. Če niste prepričani, ali je varno, počakate na zeleno luč.

11. ali gre pri tej spremembi za prakso, ki je že uveljavljena tudi v drugih slovenskih mestih ali tujini?

Da, obstaja v semaforiziranih križiščih na državnih cestah po Sloveniji. Takšno ureditev predvidevajo tudi nemške smernice RiLSA.

Lepo vas pozdravljamo.

Odgovor: 22. 5. 2026

Spoštovani.

V povezavi z vašimi vprašanji vas seznanjamo, da je na območju, kjer oskrbo z vodo zagotavlja Mariborski vodovod iz Skupine JHMB, polnjenje hišnih bazenov z vodo trenutno omogočeno na načina, opisana v nadaljevanju.

Polnjenje bazena iz lastnega priključka: v tem primeru je kot strošek obračunana vodarina po ceniku občine, kjer se bazen polni, prav tako pa se obračuna komunalna storitev za odvajanje vode (storitev zaračuna izvajalec javne službe za odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode v občini). Pri tem prosimo uporabnike, da po končanem polnjenju bazena sporočijo stanje vodomera v oddelek obračuna vode na Mariborskem vodovodu na telefonsko številko 02 320 77 00, tipka 1.

Polnjenje bazena iz hidranta: takšno polnjenje stranka naroči na Mariborskem vodovodu, opravi pa ga delavec podjetja. Strošek, ki se obračuna v tem primeru, vključuje vodarino po ceniku občine, kjer se izvaja odjem vode, komunalno storitev za odvajanje vode (storitev zaračuna izvajalec javne službe za odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode v občini) in strošek storitve Mariborskega vodovoda, ki je odvisen od lokacije polnjenja. Delavec Mariborskega vodovoda pred polnjenjem obvesti vodjo izmene v sektorju črpanja vode Mariborskega vodovoda, ki mora biti seznanjen z odjemom na sistemu. Nastavna cev za namen polnjenja bazena preko hidranta se individualnim strankam ne izdaja.

Med omenjenima načinoma Mariborski vodovod priporoča polnjenje hišnih bazenov z vodo iz domačega hišnega priključka, po koncu polnjenja pa naj porabnik sporoči stanje vodomera podjetju – oddelku obračuna vode.

Voda iz bazena je opredeljena kot komunalna voda, s katero je treba ravnati v skladu z Uredbo o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode. Na podlagi Uredbe o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda pa se v ta namen plačuje tudi okoljska dajatev.

Kadar na posameznem oskrbovanem območju prihaja do pomanjkanja pitne vode (npr. zaradi suše), lahko komunalno podjetje izreče ukrep omejitve uporabe pitne vode; to pomeni, da je treba upoštevati varčevalne ukrepe, ki lahko zajemajo prepoved zalivanja vrtov, polnjenja bazenov, pranja in polivanja cestišč ter dvorišč, pranja avtomobilov in druge nenujne rabe pitne vode.

Lepo vas pozdravljamo.

Odgovor: 25. 5. 2026

Spoštovani.

V nadaljevanju podajamo odgovore na vaša vprašanja.

1. Kdaj je v Mariboru potnike zapeljal prvi avtobus?

Leta 1926.

2. Kateri avtobusi so bili prvi?

Omenjenega leta je takratna občina kupila tri avtobuse, ustanovljeno je bilo prvo avtobusno podjetje v mestu, ki je 26. decembra 1926 uvedlo dve liniji – med Mariborom in Selnico ter Mariborom in Celjem.

3. Katerega leta je mariborski potniški promet prevozil največ potnikov? Kdaj je bilo v voznem parku največ avtobusov?

Podjetje Marprom je pričelo izvajati mestni potniški promet avgusta 2011, s točnimi podatki za leta pred tem ne razpolaga.

4. Zakaj se je nato število potnikov zmanjšalo, kaj vse je botrovalo temu?

Ključni podatki o zgodovini in razvoju mariborskega potniškega prometa so zbrani v brošuri, pripravljeni ob njegovi 90-letnici; dostopna je na povezavi https://www.marprom.si/wp-content/uploads/90LetBus_Monografija_Web.pdf.

5. Koliko avtobusov je danes v voznem parku, koliko od tega električnih? Kako pomembna investicija za Maribor so električni avtobusi in kakšni so učinki pri stroških ter emisijah?

V voznem parku Marproma je trenutno 101 vozilo, od tega jih je 25 popolnoma električnih. Z njihovo uporabo smo v celoti ali delno elektrificirali že 5 mestnih avtobusnih linij, to so G5, G6, P7, P17 in P19. Povsem elektrificirana sta tudi prevoz na klic z vozili Maister in Doktor Maister ter prevoz z mestnim vlakcem. Električna vozila zmanjšujejo škodljive izpuste prašnih delcev in CO₂ v prometu, hkrati pa ne povzročajo hrupa. To posledično prispeva k čistejšemu zraku in prijetnejšemu mestu za vse prebivalce ter obiskovalce. Elektrifikacija flote je pomembna tudi v luči podražitev dizelskega goriva v zadnjem času.

6. Koliko voznikov je zaposlenih? Koliko od tega je voznic?

V Marpromu je trenutno zaposlenih 129 voznikov in 36 voznic.

7. Kako zahtevno je danes pridobiti nove voznike avtobusov? Se soočate s kadrovskim primanjkljajem ali je zanimanja za delo voznikov v Mariboru dovolj?

Sedanje število voznega osebja zadostuje potrebam izvajanja mestnega potniškega prometa. Kljub temu Marprom skrbi za ustrezno kadrovsko situacijo tudi v prihodnje, zato resnim kandidatom, ki so stari vsaj 21 let, imajo vozniško dovoljenje kategorije B in željo postati voznik avtobusa, financira pridobitev vozniškega dovoljenja kategorij C in D. Slednja je skupaj s kodo EU 95 pogoj za opravljanje poklica voznika avtobusa. Pri zagotavljanju kadrov Marprom že vrsto let tesno sodeluje z Zavodom RS za zaposlovanje (ZRSZ), območno enoto v Mariboru. Gre za sodelovanje v smislu napotitev primernih kandidatov, ki želijo revitalizirati svojo kariero, hkrati pa skupaj z ZRSZ organiziramo različne dogodke, kjer promoviramo poklic voznika.

8. Kdaj bodo po mestnih ulicah začeli voziti električni zglobni avtobusi? V katerih letih so sicer po Mariboru vozile »harmonike«?

Električni zglobni avtobusi, ki jih Marprom do zdaj ni imel, bodo vključeni v promet predvidoma v juniju.

9. Ali se uporaba mestnega prometa v zadnjih letih ponovno povečuje?

V mestnem potniškem prometu, ki je lani doživel celovito prenovo linij, letos beležimo opazen porast števila potnikov. V prvem četrtletju tega leta so mestni avtobusi prepeljali skoraj 6 % več potnikov kot v prvem četrtletju lani.

10. Katera avtobusna linija je danes najbolj obremenjena in koliko potnikov dnevno prepelje?

Linija G1 Tezno in G6 Vzpenjača, vsaka v povprečju prepelje okoli 1900 potnikov dnevno.

11. Kako se spreminjajo navade potnikov? Kdo danes največ uporablja mestni promet – dijaki, študenti, starejši, zaposleni?

Med potniki je največ dijakov in študentov ter upokojencev.

12. Kakšna je prihodnost javnega prevoza v Mariboru v naslednjih desetih ali dvajsetih letih?

V prihodnje bosta Marprom in Mestna občina Maribor še naprej sledila cilju sodobnega, učinkovitega, zanesljivega in okolju prijaznega javnega potniškega prometa. Skupno bo do leta 2028 v voznem parku več kot 50 električnih vozil, kar bo predstavljalo približno polovico celotne flote in pomemben korak k trajnostni preobrazbi mestnega potniškega prometa.

13. Kateri projekt oziroma spremembo v zadnjih letih na Marpromu ocenjujete kot največji korak naprej?

Elektrifikacijo voznega parka, prenovo avtobusnih linij in posodobitev glavne avtobusne postaje.

14. Za kako uspešnega se je izkazal sistem, ki ob prihodu avtobusa preklopi na zeleno luč? Je v načrtu, da se s tem sistemom pametnih križišč opremi več križišč?

Prioritetna vožnja za mestni potniški promet (Bus Priority) je bila v Mariboru najprej vzpostavljena v križišču Ulica Moše Pijada–Gorkega ob zamenjavi semaforske opreme v letu 2024, zatem pa v letu 2025 še v križišču Gorkega–Ulica pariške komune. Gre za dobrodošlo pridobitev v smislu zagotavljanja čim bolj tekočih voženj mestnih avtobusov, zato je tak sistem predviden še v drugih križiščih v mestu.

15. Ali Maribor v prihodnosti realno lahko dobi ločene avtobusne pasove? Na katerih odsekih bi bili najbolj smiselni?

Odločitev o tem bo sprejeta ob upoštevanju širše oziroma celovite ureditve prometa na nivoju MO Maribor.

Lepo vas pozdravljamo.