Kako nastaja mesto, v katerem želimo živeti danes in čez desetletja? Z načrtovanjem prihodnosti, premišljenim urejanjem prostora, kakovostnimi javnimi storitvami in vsebinami, ki mestu dajejo življenje. Prav o tem je tekla današnja zgodba v seriji Kako nastaja sodobni Maribor, ki je tokrat potekala na mariborski mestni tržnici.

Izbira lokacije ni bila naključna. Tržnica je prostor lokalne ponudbe, srečevanja in vsakdanjega mestnega utripa, hkrati pa del širše mestne infrastrukture. Pod njo deluje Garažna hiša Lent, z njo pa upravljajo Mestne nepremičnine. Na njenem primeru se zato lepo pokaže, kako se prostor, ljudje, vsebine, infrastruktura in načrtovanje povezujejo v širšo zgodbo mesta.

Tržnica potrebuje ljudi, vsebino in vsakdanji utrip

»Če želimo razumeti, kako mesto zares živi, je tržnica eden najboljših prostorov za to,« je povedala Nataša Matijevič, vodja mariborskih tržnic.

Mestna tržnica namreč ni zgolj prostor nakupa in prodaje, temveč prostor lokalne ponudbe, srečevanja in tudi del identitete mesta. Njena prihodnost je zato povezana z ohranjanjem tradicije, hkrati pa z vsebinami, ki odgovarjajo na potrebe današnjih in prihodnjih obiskovalcev.

Med načrtovanimi koraki je tudi nadkritje prodajnega dela tržnice, ki bi izboljšalo pogoje za prodajalce in obiskovalce ter omogočilo prijetnejšo uporabo prostora tudi ob slabem vremenu. Razvoj tržnice predvideva tudi nove vsebine v nekdanjem mlečno-mesnem paviljonu, kjer je načrtovana lokalna ponudba živil in manjši kotiček s pripravljeno hrano.

»Če imamo dobro ponudbo hrane, takoj povečamo frekvenco in s tem dvignemo celotno tržnico,« je poudarila Matijevič.

Od posameznega prostora do širše slike mesta

Tržnica je konkreten primer prostora, ki ga uporabljamo vsak dan, vendar je njegova podoba in funkcionalnost rezultat odločitev, sprejetih v različnih obdobjih in na različnih ravneh načrtovanja.

Marko Podjavoršek, direktor Zavoda za urbanizem Maribor, je izpostavil pomen premišljenega prostorskega načrtovanja. Kje bodo stanovanja, kako bodo povezani različni deli mesta, kje bodo zelene površine, javni prostori in infrastruktura – vse to so odločitve, ki pomembno vplivajo na življenje v mestu še dolgo po tem, ko so načrti pripravljeni.

Zato kakovostno načrtovanje ni le vprašanje tega, kako bo posamezen prostor videti, ampak predvsem, kako bo deloval za ljudi in kako se bo vključil v širšo mestno zgodbo.

Mesto mora dobro delovati vsak dan

Načrti sami po sebi mesta še ne ustvarijo. Mesto mora vsak dan tudi delovati – od oskrbe z vodo in toploto do urejenih javnih površin, ravnanja z odpadki, javnega prevoza in druge infrastrukture.

Prav povezovanje različnih področij je ena od ključnih nalog Javnega holdinga Maribor, ki povezuje deset družb z različnimi strokovnimi področji in javnimi storitvami.

»Ljudje mesta ne doživljajo skozi posamezna podjetja. Doživljajo ga skozi to, kako dobro deluje kot celota. Prav povezovanje in dolgoročno usklajevanje javnih storitev je temeljna naloga Javnega holdinga Maribor. Holding ni sam sebi namen – njegov pravi rezultat se pokaže v kakovostnih, zanesljivih in dostopnih storitvah za Mariborčanke in Mariborčane,« je povedal mag. Andrej Rihter, direktor Javnega holdinga Maribor.

Različne javne službe imajo svoje področje in strokovno znanje, povezuje pa jih skupen cilj – da mesto deluje in da so storitve za ljudi kakovostne in učinkovite.

Kakšen Maribor želimo ustvarjati?

Posamezni projekti, prostorske ureditve in javne storitve dobijo pravi pomen šele, ko sledijo širši in dolgoročni viziji mesta. Ko načrtujemo prihodnost, namreč ne načrtujemo le stavb, cest in trgov, ampak tudi način življenja v mestu.

»Za razvoj mesta ni dovolj samo dobra ideja. Najprej moraš razumeti, kaj ljudje potrebujejo in kakšno mesto želijo. Nato moraš znati povezati različne deležnike, poiskati rešitve in na koncu dogovorjeno tudi izpeljati. Ljudje upravičeno pričakujejo rezultate, ki jih lahko vidijo, uporabljajo in zaradi katerih v mestu živijo bolje,« je poudaril župan Mestne občine Maribor Aleksander Saša Arsenovič.

Današnji dogodek je tako povezal pogled na konkreten prostor, v katerem se vsak dan srečujejo ljudje, s širšim pogledom na načrtovanje in razvoj mesta. Od tržnice do urbanizma, od javnih storitev do dolgoročne vizije – vse to so deli iste zgodbe.