Ob prazniku Mestne občine Maribor je danes, 20. 10. 2026, na Piramidi potekala slavnostna zasaditev prve trte, ki je simbolno odprla novo poglavje Mestnih vinogradov Maribor. Prvo trto so skupaj zasadili župan MO Maribor Aleksander Saša Arsenovič, državna sekretarka na Ministrstvu za kmetijstvo Mojca Erjavec in direktorica Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije mag. Irena Tušar.

Dogodek predstavlja začetek ponovne vzpostavitve vinograda in širše revitalizacije Piramide, prostora, ki je tesno povezan z nastankom in vinogradniško identiteto Maribora. V prvi fazi je bilo zasajenih približno 1.000 trsov, celotna zasaditev na 3,5–4 hektarjih pa naj bi bila zaključena do konca jeseni 2027. Predvidene so sorte modri pinot, chardonnay, modra kavčina, šipon in renski rizling.

Vračanje prepoznavne podobe Maribora

Župan MO Maribor Aleksander Saša Arsenovič je poudaril, da ima začetek projekta prav na dan Maribora posebno simbolno težo, saj se je na Piramidi pred več kot osmimi stoletji začela pisati zgodba mesta. »Na Piramido vračamo vinograd. In s tem vračamo del podobe Maribora, ki smo jo predolgo pogrešali. Pri tem ne gre zgolj za zasaditev vinske trte, temveč za celovito ureditev območja, ki bo povezovalo našo vinogradniško tradicijo, naravo, turizem in kakovostno preživljanje prostega časa.«

Ob tem je izpostavil tudi širši pomen projekta za odnos mesta do njegove dediščine: »Mesto se ne razvija samo z velikimi investicijami, temveč tudi s tem, kako skrbimo za svojo zgodovino, naravo in prostore, ki nas povezujejo. Želim si, da bi Mestni vinogradi postali zgodba vseh nas – vinogradnikov, strokovnjakov, podjetij in vseh, ki jim je mar za prihodnost Maribora.« Ob vinogradu so predvidene tudi medovite rastline in stare sorte sadnega drevja, na Piramidi že stoji učni čebelnjak, projekt pa vključuje še ureditev infrastrukture in sprehajalnih poti. Prvo trgatev bi bilo po trenutnih načrtih mogoče pričakovati okoli leta 2029.

Od dediščine do novih zgodb

Državna sekretarka na Ministrstvu za kmetijstvo Mojca Erjavec je projekt povezala s širšo vinogradniško identiteto Maribora in Štajerske ter poudarila pomen povezovanja dediščine z novimi razvojnimi priložnostmi. »Maribor je tudi Lent, najstarejša trta, dediščina in identiteta. Zato vam čestitam za projekt, s katerim ste prepoznali pomen zgodovine in boste iz dediščine tkali nove zgodbe. Kajti samo, ko veš, od kod prihajaš, lahko veš tudi, kam greš.« V nadaljevanju je pojasnila, da se projekt Mestnih vinogradov Maribor povezuje tudi s tremi prednostnimi usmeritvami ministrstva – lokalno hrano in pijačo, pomlajevanjem podeželja ter inovacijami in novimi tehnologijami v kmetijstvu – in izrazila podporo ministrstva nadaljnjemu razvoju projekta.

Piramida – stoletna pripoved o mestu in vinski trti

Zgodovinsko dimenzijo prostora je predstavil Stane Kocutar, skrbnik najstarejše trte, novinar, publicist in promotor vinske ter kulinarične kulture. Vinograd na današnji Piramidi, tedanjem Mons Castri oziroma Grajskem griču, se v ohranjenih dokumentih omenja že leta 1243. »Piramida je več kot običajen grič nad mestom in več kot odlična vinorodna lega. Je stoletna pripoved o nastanku in razvoju mesta z vzponi in padci.« Kocutar je ob pogledu v prihodnost poudaril, da naj Piramida znova postane vinorodna veduta, prostor doživetij, vinske odličnosti in prepoznavnosti Maribora.

V vinogradništvu ni bližnjic

Strokovni pogled je predstavil Danilo Flakus, enolog in direktor kleti Dveri-Pax. Opozoril je, da kakovosten vinograd zahteva dolgoročen pristop, dobro pripravo in spoštovanje narave. »V vinogradništvu ni bližnjic. Narave ne moremo prehiteti, lahko pa ji ustvarimo najboljše pogoje. Danes sadimo nekaj, kar bo svojo pravo vrednost pokazalo šele čez leta, nekaj, kar bo raslo skupaj z mestom in kar bodo lahko občudovale tudi prihodnje generacije.« Posebej je izpostavil šipon kot izrazito štajersko sorto in možnosti razvoja vrhunske penine po tradicionalni metodi. Dolgoročna ambicija projekta je, da prihodnje vino s Piramide postane reprezentančni produkt mesta in ambasador njegove vinogradniške zgodbe.

Piramida kot prostor mesta in skupnosti

Projekt je zasnovan širše od samega vinograda. Piramida naj ostane predvsem prostor Mariborčank in Mariborčanov – prostor sprehodov, druženja, izobraževanja in doživljanja narave – hkrati pa naj se še močneje poveže z najstarejšo trto na Lentu ter vinsko, turistično in kulturno ponudbo mesta.

V prihodnje je želja razviti tudi model Varuhov Mestnih vinogradov Maribor oziroma posvojitev trt, prek katerega se bodo lahko posamezniki, podjetja in institucije vključili v dolgoročni razvoj Piramide. Današnja zasaditev tako ni zgolj začetek novega vinograda, temveč simbolni začetek vračanja vinorodne Piramide v podobo in življenje Maribora – prav na dan, ko mesto praznuje svojo zgodovino in identiteto.